Zimska pravljica

Tu je že drugi vikend v severnih Benetkah. Ta teden je bil zaznamovan s snegom in soncem. Smo kot v pravi zimski pravljici. Poti so zasnežene, otroci se kepajo in mavžajo, ledene snežinke se lesketajo na drevesnih vejah, sončno imamo že tretji dan in tudi mrzlo. Danes sem se ponovno prebudil v mrzlo jutro. Moj termometer na oknu je zgodaj zjutraj (op: ob 10h :) ) kazal -19 stopinj. Sicer pa v teh dneh tudi vi veste kaj to pomeni. :)

Torek in sreda sta bila pri meni namenjena za shopping dneva. Pa začnimo s torkom. :)  V tem tednu so se mi, po ponedeljkovem seminarju, predavanja začela šele v četrtek, zato sem imel "prosti čas". Na srečo trgovcev sem ugotovil, da iz popotne cule nisem prinesel dovolj oblačil, da bi lahko spodobno opral žehto (pod spodobno mislim na konkretno žehto oblačil, da se ne bosta glih dve coti 45 minut premetavali po bobnu :) ), zato sem si mogel iti kupit par stvari. Tako so prišle na vrsto nove nogovice, tiste navadne, pa tudi malo debelejše, kakšna majica - spodnja in navadna, pulover, pa tudi kakšni zimski čevlji so se našli. :) Po preživetem popoldnu v centru mesta, kjer se ponašajo z najdaljšo shopping ulico, ki se imenuje Drottninggatan (Kraljičina ulica) in je dolga pribl. 2 km. Kraljice nisem srečal.;)

Prihajal je večer in z njim Tortillias night pri Virpi. Našo druščino je povabila na večerjo. Tako kot Niina in Cameron tudi ona stanuje v kampusu Lappis. Za razliko od nas pa ona stanuje v apartmaju, ki si ga še deli z dvema Brazilijcema. Ta apartma vsebuje tri sobe, kopalnico, garderobno sobo, dnevno sobo z jedilnico in kuhinjo. Je kar lušten kotiček, pa še ceneje jo pride kot mene. :P Res pa je, da si je ona sama iskala namestitev, nam pa je sobo ljubeznivo dodelila Univerza. Prav v teh dneh sem slišal, da sem lahko pravi srečneš, da imam sobo, ker baje v Stockholmu ta trenutek išče sobo  preko 10 000 študentov. In še to, v Stockhomu zelo težko najdeš sobo za pol leta... Včer se je nadaljeval v sproščenem vzdušju, kjer smo med drugim ugotovili, da eden izmed brazilijskih cimrov ima korenine tako iz Poljske kot tudi nekje iz Balkana. No, kot veste sem zlata ribica za imena, zato se trnutno ne morem spomniti kako se že piše, definitivno pa v Sloveniji tega priimka še nisem zasledil. :) In že je bila ura, da sem lovil zadnji metro do doma.

Prišla je sreda in z njo drugi dan za shopping. Na vrsti je bila invazija na Ikeo. Ker sem se dolgo časa spravljal je vmes začelo že močno snežiti. Ker se tudi po dveh urah sneženje ni nič umirilo, sem sklenil, da bo invazija zaradi vremenskih razmer preložena. Vseeno sem se odpravil do bližnjega diskonta s čistili in kozmetiko ter nakupil čistila in prašek. :) Trgovina je bila oddaljena dve metro postaji. Iskal sem jo 5 minut in ob prihodu v trgovino sem bil na pol že skoraj snežak. :) Po opravljenem nakupu le prigazim do doma. Sneg še kar ni nehal. In bil je večer, sredin večer. Na vrsti je bio odkrivanje nove lokacije zabave, ki je potekala v kampusu Univerze oz. pravo ime Frescati. Prejšnjo sredo smo se zabavali v Allhuset, sedaj pa je bil čas za Gula villan alias rumena hiša. Gre za hišo, kjer potekajo zabave. No, ne vem, če pri nas ima univerza kakšno hišo za zabave, ampak tu jo imajo. Nahaja se prav za knjižnico. Ker je še vedno snežilo smo ob nekaj spodrsljajih le prispeli do Gula villan. Kot se za pravo zabavo spodobi je pred vhodom čakala vrsta ljudi, ki so čakali na vstop. Tudi midva z Zackom in njegova prijateljica smo se pokorno postavili in čakali, da pridemo notri. Vmes srečali še ene nemške znance. V snegu smo mi norci čakali dobro uro, da smo prišli notri. Pač, vsi so pravili, da so te zabave boljše od Allhuset (op. tudi cenejše) in nas je zanimal kako je. Ker je bila hiša dokaj hitro polna, smo pač mogli čakat, saj so vratarji delovali po sistemu, kolikor ven, toliko notri. Končno se nam je uspelo pribiti notri in začelo se je uživanje v zabavi. Še nekaj o cenah, pivo je stalo okoli 30 SEK (3 EUR), prav tako vino. Kakšne močnejše pijače mešene s sokovi oz. gaziranimi pijačami pa 50 SEK (5 EUR). Kar je ceneje od Allhuset; pivo 40 SEK, žgane mešane pijače od 60 SEK dalje. Pri tem je tudi zanimivo, da te vedno vprašajo koliko žganja - al 3 cl,4cl,... temu primetno se tudi viša cena :). To so baje poceni pijače, dražje te pride še v mestu, ko greš ven. Zato en nasvet; ko boste tu šli ven, se nikar ne bahajte, da boste častili pijačo, saj se lahko zgodi, da vas bo cena na koncu šokirala. :) Tokrat sva že z Zackom imela ustaljeno rutino kako priti do doma, ko ne vozi več metro in kako počakati na zadnji prestop do doma - fast food. :))) In še kar je snežilo....

In prišel je četrtek in petek. Četrtkov dan je bil zaznamovan z vpisom na začetni tečaj švedščine in dopoldanskim sneženjem (v dnevu in pol je zapadlo vsaj 30 cm novega snega, ki je povzročil ne malo prometnih težav in nesreč tudi na Švedskem - kdo bi si mislil,a?:) ), petkov dan pa s pranjem perila. Oba dneva sta bila zaznamovana tud s predavanjih, pri katerem nam je s prijaznim nasmehom profesorica odgovorila, da power pointa ne bo uploadala na Mondo (operacijski sistem, ki ga tu uporabljamo in na katerem nas obveščajo...), ker je to kar je predstavila plod njenih raziskovanj, ki pa bodo kmalu objavljena. Grrrrr :)

V četrtek popoldne nas je razveselilo sonce, tako kot na petkovo jutro. Petkov dan je bil poln sonca, le na pozno popoldne ga je skazilo nekaj snega iz neba. Po petkovih predavanjih sem odvihral domov, saj sem mel rezerviran termin za pranje. Hja, kle si je potrebno vse rezervirati in vse kar počneš je digitalizirano. Termin sem si mogel rezervirati že v sredo. Pralnica je kar polna. Ob naročenem času vstopim v pralnico. Računalnik na vhodu mi prijazno odvrne, da sta moji pralni mašini številka 5 in 6. Ja, al je to luksuz al pa potrata (pa ne Majda ;) ), tu dobiš naenkrat v uporabo dva pralna stroja. Po predhodnem sortiranju oblek in po posvetovanju s punco pri sosednjem stroju kam vliti prašek in kam mehčalec, zaženem stroja. Po dobrih 45 minutah sta oba stroja fertik. Ker pa se mi je mudilo na dogovorjeno kosilo, hitro skočim po oprane cote in jih slavnostno razobesim v svoji sobi. :) Ja, ni bilo časa za sušilni stroj, pa tudi odsvetovali so mi ga. Časa pa med drugim tudi ni bilo, ker ob registraciji termina imaš na voljo samo uro in pol časa. Po preteku tega časa ne moreš več vstopit v pralnico. Zato tudi če bi dal sušiti, ne bi mogel prevzeti cot, ker me ne bi bilo doma.

Nastopilo je sončno sobotno jutro z njim minus 19 in posušene cote v moji sobi, ki sedajle že veselo dišijo zložene v moji omari. :) Zaenkrat nisem opazil, da bi se kej obarvalo ali skrčilo. hihihihi

Za pokušino sem objavil še nekaj fotk zimske idele iz univerze ter jutra po obilnem sneženju- pogled iz mojega okna.

Se beremo!