Zimska pravljica

Tu je že drugi vikend v severnih Benetkah. Ta teden je bil zaznamovan s snegom in soncem. Smo kot v pravi zimski pravljici. Poti so zasnežene, otroci se kepajo in mavžajo, ledene snežinke se lesketajo na drevesnih vejah, sončno imamo že tretji dan in tudi mrzlo. Danes sem se ponovno prebudil v mrzlo jutro. Moj termometer na oknu je zgodaj zjutraj (op: ob 10h :) ) kazal -19 stopinj. Sicer pa v teh dneh tudi vi veste kaj to pomeni. :)

Torek in sreda sta bila pri meni namenjena za shopping dneva. Pa začnimo s torkom. :)  V tem tednu so se mi, po ponedeljkovem seminarju, predavanja začela šele v četrtek, zato sem imel "prosti čas". Na srečo trgovcev sem ugotovil, da iz popotne cule nisem prinesel dovolj oblačil, da bi lahko spodobno opral žehto (pod spodobno mislim na konkretno žehto oblačil, da se ne bosta glih dve coti 45 minut premetavali po bobnu :) ), zato sem si mogel iti kupit par stvari. Tako so prišle na vrsto nove nogovice, tiste navadne, pa tudi malo debelejše, kakšna majica - spodnja in navadna, pulover, pa tudi kakšni zimski čevlji so se našli. :) Po preživetem popoldnu v centru mesta, kjer se ponašajo z najdaljšo shopping ulico, ki se imenuje Drottninggatan (Kraljičina ulica) in je dolga pribl. 2 km. Kraljice nisem srečal.;)

Prihajal je večer in z njim Tortillias night pri Virpi. Našo druščino je povabila na večerjo. Tako kot Niina in Cameron tudi ona stanuje v kampusu Lappis. Za razliko od nas pa ona stanuje v apartmaju, ki si ga še deli z dvema Brazilijcema. Ta apartma vsebuje tri sobe, kopalnico, garderobno sobo, dnevno sobo z jedilnico in kuhinjo. Je kar lušten kotiček, pa še ceneje jo pride kot mene. :P Res pa je, da si je ona sama iskala namestitev, nam pa je sobo ljubeznivo dodelila Univerza. Prav v teh dneh sem slišal, da sem lahko pravi srečneš, da imam sobo, ker baje v Stockholmu ta trenutek išče sobo  preko 10 000 študentov. In še to, v Stockhomu zelo težko najdeš sobo za pol leta... Včer se je nadaljeval v sproščenem vzdušju, kjer smo med drugim ugotovili, da eden izmed brazilijskih cimrov ima korenine tako iz Poljske kot tudi nekje iz Balkana. No, kot veste sem zlata ribica za imena, zato se trnutno ne morem spomniti kako se že piše, definitivno pa v Sloveniji tega priimka še nisem zasledil. :) In že je bila ura, da sem lovil zadnji metro do doma.

Prišla je sreda in z njo drugi dan za shopping. Na vrsti je bila invazija na Ikeo. Ker sem se dolgo časa spravljal je vmes začelo že močno snežiti. Ker se tudi po dveh urah sneženje ni nič umirilo, sem sklenil, da bo invazija zaradi vremenskih razmer preložena. Vseeno sem se odpravil do bližnjega diskonta s čistili in kozmetiko ter nakupil čistila in prašek. :) Trgovina je bila oddaljena dve metro postaji. Iskal sem jo 5 minut in ob prihodu v trgovino sem bil na pol že skoraj snežak. :) Po opravljenem nakupu le prigazim do doma. Sneg še kar ni nehal. In bil je večer, sredin večer. Na vrsti je bio odkrivanje nove lokacije zabave, ki je potekala v kampusu Univerze oz. pravo ime Frescati. Prejšnjo sredo smo se zabavali v Allhuset, sedaj pa je bil čas za Gula villan alias rumena hiša. Gre za hišo, kjer potekajo zabave. No, ne vem, če pri nas ima univerza kakšno hišo za zabave, ampak tu jo imajo. Nahaja se prav za knjižnico. Ker je še vedno snežilo smo ob nekaj spodrsljajih le prispeli do Gula villan. Kot se za pravo zabavo spodobi je pred vhodom čakala vrsta ljudi, ki so čakali na vstop. Tudi midva z Zackom in njegova prijateljica smo se pokorno postavili in čakali, da pridemo notri. Vmes srečali še ene nemške znance. V snegu smo mi norci čakali dobro uro, da smo prišli notri. Pač, vsi so pravili, da so te zabave boljše od Allhuset (op. tudi cenejše) in nas je zanimal kako je. Ker je bila hiša dokaj hitro polna, smo pač mogli čakat, saj so vratarji delovali po sistemu, kolikor ven, toliko notri. Končno se nam je uspelo pribiti notri in začelo se je uživanje v zabavi. Še nekaj o cenah, pivo je stalo okoli 30 SEK (3 EUR), prav tako vino. Kakšne močnejše pijače mešene s sokovi oz. gaziranimi pijačami pa 50 SEK (5 EUR). Kar je ceneje od Allhuset; pivo 40 SEK, žgane mešane pijače od 60 SEK dalje. Pri tem je tudi zanimivo, da te vedno vprašajo koliko žganja - al 3 cl,4cl,... temu primetno se tudi viša cena :). To so baje poceni pijače, dražje te pride še v mestu, ko greš ven. Zato en nasvet; ko boste tu šli ven, se nikar ne bahajte, da boste častili pijačo, saj se lahko zgodi, da vas bo cena na koncu šokirala. :) Tokrat sva že z Zackom imela ustaljeno rutino kako priti do doma, ko ne vozi več metro in kako počakati na zadnji prestop do doma - fast food. :))) In še kar je snežilo....

In prišel je četrtek in petek. Četrtkov dan je bil zaznamovan z vpisom na začetni tečaj švedščine in dopoldanskim sneženjem (v dnevu in pol je zapadlo vsaj 30 cm novega snega, ki je povzročil ne malo prometnih težav in nesreč tudi na Švedskem - kdo bi si mislil,a?:) ), petkov dan pa s pranjem perila. Oba dneva sta bila zaznamovana tud s predavanjih, pri katerem nam je s prijaznim nasmehom profesorica odgovorila, da power pointa ne bo uploadala na Mondo (operacijski sistem, ki ga tu uporabljamo in na katerem nas obveščajo...), ker je to kar je predstavila plod njenih raziskovanj, ki pa bodo kmalu objavljena. Grrrrr :)

V četrtek popoldne nas je razveselilo sonce, tako kot na petkovo jutro. Petkov dan je bil poln sonca, le na pozno popoldne ga je skazilo nekaj snega iz neba. Po petkovih predavanjih sem odvihral domov, saj sem mel rezerviran termin za pranje. Hja, kle si je potrebno vse rezervirati in vse kar počneš je digitalizirano. Termin sem si mogel rezervirati že v sredo. Pralnica je kar polna. Ob naročenem času vstopim v pralnico. Računalnik na vhodu mi prijazno odvrne, da sta moji pralni mašini številka 5 in 6. Ja, al je to luksuz al pa potrata (pa ne Majda ;) ), tu dobiš naenkrat v uporabo dva pralna stroja. Po predhodnem sortiranju oblek in po posvetovanju s punco pri sosednjem stroju kam vliti prašek in kam mehčalec, zaženem stroja. Po dobrih 45 minutah sta oba stroja fertik. Ker pa se mi je mudilo na dogovorjeno kosilo, hitro skočim po oprane cote in jih slavnostno razobesim v svoji sobi. :) Ja, ni bilo časa za sušilni stroj, pa tudi odsvetovali so mi ga. Časa pa med drugim tudi ni bilo, ker ob registraciji termina imaš na voljo samo uro in pol časa. Po preteku tega časa ne moreš več vstopit v pralnico. Zato tudi če bi dal sušiti, ne bi mogel prevzeti cot, ker me ne bi bilo doma.

Nastopilo je sončno sobotno jutro z njim minus 19 in posušene cote v moji sobi, ki sedajle že veselo dišijo zložene v moji omari. :) Zaenkrat nisem opazil, da bi se kej obarvalo ali skrčilo. hihihihi

Za pokušino sem objavil še nekaj fotk zimske idele iz univerze ter jutra po obilnem sneženju- pogled iz mojega okna.

Se beremo!

En teden je naokoli

Zakaj se nam vedno zdi, da ko se ozremo nazaj čas hitro mine, ko pa strmimo naprej, pa si pravimo uf, kje je še to. Do takrat bom še to in ono naredil, pa še to bo, pa še to.... In kar nalagamo in nalagamo, potem pa mamo težave z odvozom. :)

Hja, pa je že teden naokoli od mojega podviga v svet. Čas mineva hitro in prav nič se nimam pritoževat. Še pocajtal sem se. :) Petkovo popopoldne je menilo v znamenju avtoi busnega ogleda mesta. Šola časti. :) Po uvodnem presenečenju, ko nas šofer pozove, da naj se vsi pripnemo in ko so vsi pasov bili takšni, kot v avtomobilu (mislim rečt, niso bili samo okoli pasu, ampak tudi če ramo - noro,a?:) ) smo lahko ob vodički, ki je govorila kot navita :) opazovali našo pot na zemljevidu, ki se je kazal na televizorjih pred nami. Hja, še neki novega. Ogled je trajal dve uri in se mi zdi, da je bil namenjen bolj temu, da smo nekako dobili občutek za mesto in sicer kje je kaj. No, naša druščina (Finki, Američana, Poljakinja in moja malenkost) smo združili prijetno s koristnim in se dogovorili podrobnosti za rojstnodnevno zabavo od Niine. Po ogledu sm avtobus zapustil v centru, saj je sledil nakup pijače za zvečer. Odpravim se v veleblagovnico v centru mesta, saj po mojih predvidevanjih je bila tam največja ponudba. Kupim pivo ter sladko pregreho za darilo. Na blagajni še pokažem osebno (kupil sem namreč alkohol :)) in se odpravim proti domu.

Če še ne veste je na Švedskem alkohol zelo drag. To izhaja predvsem iz tega, da ga ne moreš povsod kupit. Prodajajo ga le v eni vrsti od trgovin. Žal je še nisem odkril. I' ll do my best to find it ;) V trgovini lahko namreč kupiš samo alhokol do 3,5 promnila, kar je več, ne dobiš oz. moreš iti v to posebno trgovino. Praktično je to samo neko "vodeno" pivo. Torej, čaka me še raziskovanje polic, mislim, kje je ta trgovina. :)

In že je bil večer, ko se z Zackom odpravim v študentske domove pri univerzi. Moram povedat, da imajo večje sobe in večjo kopalnico, ne pa pri meni, ko med tuširanjem skoraj stojim v umivalniku ... :( O tem kdaj drugič :)

Po težkem iskanju pravilnega bloka, saj glej ti to, imajo dvojno oštevilčenje (številke se podvajajo) in zrd tega sva stala pred napačnim blokom in čakala, da odprejo vrata. Hehe In sledilo je druženje ob hrani in pijači. Kot se za finsko zabavo spodobi ni manjkala njihova "nacionalna" pijača, ki ji je bilo primešanega še nekaj alkoholnega sirupa in švepsa. Mmmmm, dobr je blo :) In začel se je družabni večer s kartami. Hvala Nini, ki me je že pred odhodom naučila nove igre s kartami. Vsi so se čudili mojemu poznavanju pravil in zagretosti ;) Tisti večer se nam ni nikamor mudilo, saj tu čez vikende metroji vozijo non stop. Zelo dobrodošla novost zame. Hihihihi Po raziskovanju držav na zemljevidu sveta, ki je na postaji, le dočakamo metro za zgodnji prihod v posteljo. :)

Vikend je bil zame zelo poučen. Po daljšem spancu si privoščim zajtrk in oddrsam proti knjižnici. Ne, ni mi bilo dolgčas in ne nisem mel drugih sto rešitev kaj bi lahko vse počel. :) Čakalo me je prebiranje literature za ponedeljkov seminar. Predavanja tu so sestavljena iz klasičnega predavanja in seminarja. Za seminar nam je bila posredovana literatura: ena knjiga, ki je obvezno branje ter še dva strokovna članka. Poleg tega smo dobili še vprašalnik, ki smo ga morali izpolniti ter ga ponucati v naši pripravi na diskusijo. Poleg vsega navedenega so bila podana tudi vprašanja, ki so bila iztočnica za ponedeljkov seminar. Na seminarju se želi naša aktivna prisotnost in ker nisem si znal predstavljati kako bo to zgledano mi ni drugega preostalo kot, da sem še veselo na delo. :) Knjižnica na univerzi je odprta tudi v soboto in nedeljo in je bila kar polna. Ja, oba dneva sem žulil stol tam gori. Kar vam pa želim povedat je, da sem čisto navdušen, kako imajo urejeno knjižnico. Poleg tega, da imaš veliko prostora za branje (beri: svojo namizno lučko, široko mizo in stol), imaš tudi klubske mizice, kavče, naslonjače, prostore, kjer se lahko ekipno dobiš in delaš na neki stvari, vse samo za čim boljše okolje v knjižnici. No, kakšnih kavčev, naslonjačev in tolikšnega prostora za branje še nisem videl v Ljubljani. Prilagam še malo dokazov. ;)

Pa še pogled iz knjižnjičnega okna:

Se beremo! :)

Pa je že petek :)

Sodeč po komentarjih vidim, da je blog zaživel. Like it Hvala za spodbudne besede, zdej bom mogu bit kr priden in vas dokaj redno obveščat o dogajanju… Uf, odgovorna naloga. Hihihihi  

Ostali smo pri moji sobi. Hja, v zvezi z mojo predhodnico prihajajo na dan nove podrobnosti. Vendar, dejmo lepo po vrsti. V torek sem po predavanjih odhitel k Sandri v Housing Office z dokazi iz kraja zločina. Vsa vesela, da sem ji dal razlog za hunting (op. za lov oz. izterjevanje) si z zanimanjem ogleduje slike. Ko ji pričnem kazati situacijo preko fotiča punca ni mogla verjet (op. njej sem vse pokazu, vam pa sem malo cenzuriral, ker je bilo še jutro in so želodčki bolj občutljivi ). Vsa zgrožena mi reče, da česa takšnega svoj živi dan še ni vidla, js pa v isti sapi odvrnem: Đjjj, tenks! In glej, sledilo je odpiranje excelove tabele: “Aha, tole je bila Emilly; ženska in tak nered,” je bil njen odgovor. In začne pisati pod opombami v njeni tabeli, meni pa v isti sapi razlaga, da ji bo poslala kazen v višini 1000 SEK, kar je 100 EUR, ker ni pospravila za sabo, čeprav je podpisala pogodbo, da se strinja s temi pogoji. Da bo zaključek dogodivščine še lepši mi bodo od naslednjega obroka za najemnino odbili 500 SEK (50 EUR), ker sem sam počistil in nisem čakal, da oni pošljejo svojo čistilko. Za češnjico na vrhu smetane pa je poskrbelo še naslednje dejstvo, da mi bodo na stroške Housnig Office-a kupili še nov jogi. Jupiiii To dogodivščino sem zaključil včeraj, ko sem Sandri še po mailu poslal foto dokaze.

Da še nekaj malega napišem o tej famozni Emilly, no, če še ni znana, pa bo še to postala. In sigurno bom js mel kej zaslug za tole. Vglavnem, gre za punco, ki prihaja iz Avstralije. Doma je na kmetih in je v Stockholm prišla na izpopolnjevanje, saj študira pedagogiko otrok ali nekaj podobnega in skandidanvski programi veljajo za najboljše, baje. Sedaj odkrivam, po pripovedovanjih drugih, da ni šlo glih za najbolj snažno punco. Vedno je imela vse razmetano, v kuhinji ni najbolj pospravljala, vedno je okoli bosa hodila… tako, same stvari, ki so dobra osnova za opravljanje. No, kaj čmo. Ampak, svinjak mi je res pustla za sabo!!!

Kot sem že zgoraj omenil, sem v torek imel tudi prva predavanja. Tu imajo tako, da imajo semester razdeljen na 4 periode in tako pride en predmet na periodo, kar znese približno tako, da imaš 5 tednov en predmet in potem izpit in nato nadaljuješ z naslednjim predmetom. V tej prvi periodi imam predmet The study of democracy pri vodji katedre Ludvigu Beckmanu. Čeprav sta si najina priimka podobna, nisem ugotovil skupnih prednikov :p Predmet je zastavljen tako, da ima ta prvi teden vsak dan po dve uri predavanj (L. Beckman), nato nadaljujemo s seminarjem naslednji teden, ki bo prvi v vrsti od treh, ter nato si bodo predavanja izmenjevali še 3 profesorji te katedre. Vsak bo znotraj tega predmeta razdelal temo, ki jo sam pokriva. Beckman pokriva bolj teoretske vode.

Predavanje nas posluša tam nekje 50 študentov. Smo malo mešano na žaru. Američanka, Ganc, Honk kongčan, js , ostali iz EU, kitajc, Afričanke itd. Ma ni da ni. Kulturna raznolikost, da ji ni para. Vendar sem do zdej posumil, da jih je večina iz razreda že iz kakšnega jesenskega semestra, saj se vsi dobro poznajo in ustvarjajo nekak zaprti krog za nas prišleke. A js se ne dam Še ena zanimivost. Tu ne poznajo akademskih črt in pavza med urama traja 10 minut. Kar pa me vedno znova preseneča, saj mi je še tuje, je pa dejstvo, da se, zgleda , po vsakem predavanju zaploska profesorju. Zanimivo. Tako kot pri pozdravljanju s poljubi (kar je sploh in na mednarodni sceni ), bom tudi tu potreboval malo časa, da se privadim na to “čudo”. Med potjo od predavalnice do Housing Office-a spoznam še eno Uzbekistanko, ki je tu na podiplomskem študiju poslovne ekonomije. Skupaj pomalcava kar sva prinesla in že odpeketava vsak v svojo smer hodnika.

Ta dan na univerzi se še včlanim v študentsko rganizacijo univerze v Stockholmu. Hmn, kako zanimivo, ane . Pri nas si avtomatično član, če veš al pa ne, si član. Pa nismo zastonj na uvodnem predavanju gledali kazalnike za stopnjo demokratičnosti v državi in je bila Švedska na vrhu z oceno 9,88 (Raziskava The Economist). Toliko o demokratičnosti… Članstvo mi prinaša kup ugodnosti, predvsem pa nižje cene hrane in pijače na univerzi (vsi gostinski obrati so nekako v domeni študentske organizacije), knjig, možnosti nakupa v Secondhand bookshop, kjer prodajajo pa nižjah cenah že rabljeno študentsko literaturo. Najpomembnejše pa je, da s članstvom prihranim kar precej denarja pri nakupu karte za javni prevoz.

Na poti domov se ustavim še v kiosku, da kupim svojo švedsko sim kartico. Za vse zainteresirane je moja švedska številka naslednja: +46720018555. Ustavim se tudi v trgovini, kjer kupim stvari za zajtrk, ki ga potem ni bilo, saj sem skoraj zaspal.  

Torkov večer je bil v znamenju klicev domov. Seveda preko interneta. Kot prvi so me klicali Becki, kot sami sebi pravijo. Marjeta, Matej in Ana so mi vnetno pripovedovali dogodivščine tistega dne. Nato je sledil klic iz Gorenjske. V živo sta se iz domačega fotelja javljala še Krištof in Mojca. Vrhunec večera pa je dosegla naša navdušenka na internetom in skypom, naša mati, ki sedaj ko mene ni doma pridno pili računalniško zanje. Z vsakim sem opravil virtualni Tour de ma chambre. In zopet je bil večer, in prihajalo je jutro novega dne…

Srede, ki je bila v znamenju Welcome party za nas prišleke. Dopoldne še opravim svoje študentske obveznosti, ko na poti domov opravim nakup za kočerjo (to je pozno kosilo, ki hkrati služi tudi za večerjo). Dan posvetim nabiranju kondicije za težek večer, ki še sledi (beri: grem na popoldansko siesto ). Ura je bila že kar pozna, ko se spravim v kuhinjo narediti svojo prvo kočerjo. Na meniju je bila pasta. Po predhodnem strokovnem posvetovanju o načinih priprave z Marjeto in Mojco se opogumljen odpravim v prostore, kjer lakota nima mesta.  

V kuhinji srečam američana Zacka, ki se trudi z eksperimentiranjem. Želel je narediti švedsko palačinko s piščancem. Švedska plačainka je baje iz krompirja. Kot je na koncu ugotovil, se mu ekspriment ni najbolje posrečil. No,sej tudi jaz sem ekspirementiral, priznam. Hja, nimam še vseh pripomočkov za dobro kuhinjo pri sebi, pa tudi na električno ploščo se glih najbolj ne znajdem… Ko si skuham tiste makarone in odprem tisti glaž neke omake za katero tudi točno nisem znal razbrat kakšnih sestavin je, saj nakupovanje v švedskih trgovinah je svojevrsten izziv. A o tem kdaj drugič  

Med večerjo ga povprašam kakšne ima kej plane za zvečer in če ima namen iti na Welcome party. Sam mi odgovori, da nima nobenih planov, da ni vedel za žurko, da pa bi šel zraven in da lahko greva skup. Evo, super. To je fajn met koga zraven, ki že malo pozna teren. Pomijeva posodo, se zrihtava in že ždiva na metorju do univerze. Med potjo si še razlagava svoji življenjski zgodbi, kako sva prišla do stockholma. In že smo tam. Pred vhodom v lokal Jakob famozno ugotovi, da je teto Rozo zamenjal za dokumente. Po uvodni zadregi pred Zackom in varnostniki si nakopljem še eno. Hja, sej ne vem zakaj to pravim, ampak, ok, naj vam bo. Tut na lasten račun se mormo znat nasmejat. Vglavnem na vprašanje kok sem star, varnostniku kot iz topa ustrlim 21. Ne me vprašat od kod men ta cifra, ker še danes ne vem od kod men to. Odgovoru sem kot en mulc, ki se zlaže, da bo prišel naprej. In sledi novo vprašanje in z njim nova zadrega. Ko varnostniku razlagam, da nisem 21, da sm 24 in da ne vem kaj mi je blo, mi varnostnik reče, da naj hitro povem letnico rojstva. In js ponosni Slovenc na vprašanje odgovorim po slovenski metodi štetja. Uf, dober se tole sliši. . Odgovorim mu da sem letnik 68 namesto 86. Pač odgovoril sem mu po slovenskem sistemu; najprej enica in pol desetica. Ja, sej vem. Zadrega največja. V mislih sem si klical: zemlja odpri se. NO, konec dober vse dobro. Varnostnika me le spustita naprej. In začel se je žur!  

Kmalu po prihodu si naročiva švedsko pivo za katerega odštejeva 40 SEK na 0,5 l steklenico, in že srečava mojo finsko znanko iz ponedeljka, za katero si nisem mogel zapomniti imena. Sedaj ga vem! Virpi je njeno ime. Če ni to težko ime za zapomnit. Večer nadaljujemo skupaj. Pripeljala je še eno svojo finsko kolegico in enega američana. Kmalu zatem se nam pridruži še poljakinja Aleksandra; tudi znanka izpred profeosrjeve pisarne v ponedeljek. Tudi ona pripelje kolegico. Večer preživimo pretežno v skupni družbi z občasnimi “prevetritvami”. Ta večer smo imeli tudi živo musko. Špilal je en band. Kaj je špilal, me pa ne spraševat. Večer zaključimo s tekom do metroja, da bi ga še ujeli. Ugotovimo, da nam je zadnji metro speljal, zato se usedemo na bus, ki vozijo celo noč. Kot se za takšno noč spodobi skočimo še na fast food. V našem primeru McDonalds, ki je bil blizu centralne postaje. Lokacija kebaba za naslednjič je že zacahnena. Ko dobro z Zackom pojeva kar sva naročila, se mimo pripelje bus, ki naju odpelje do doma. Po moji prvi vožnji po mestu Stockholma, saj sem vse do sedaj Stockholm raziskoval iz krtove perspektive , prispemo do postaje na kateri izstopiva in se odpraviva proti najinima sobama.

Tako, prva žurka se je zaključila uspešno, že s pogledom v naslednjo tovrstno zabavo. Vendar še prej sledi zadnji dan predavanj za ta teden, sighstseeing tour Stockholma in še kaj se bo našlo….

…do naslednjega javljanja pa uživajte maksimalno in se beremo!

takole pa je videti z mojega okna… Noč